Nova direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov bo potrošnikom in malim vlagateljem, ki kupujejo zavarovalne produkte ali zavarovalne naložbene produkte, prinesla koristi, kot so:

• večja preglednost distributerjev zavarovalnih produktov glede cen in stroškov njihovih produktov, tako da bodo potrošniki imeli jasne informacije o tem, kaj plačujejo;
• boljše in razumljivejše informacije v obliki preprostega, standardiziranega dokumenta z informacijami o zavarovalnem produktu za produkte neživljenjskih zavarovanj, ki bodo potrošnikom omogočili, da sprejmejo bolj informirane odločitve;
• kadar se zavarovalni produkti ponujajo v paketu z drugimi produkti ali storitvami, na primer ko se nov avtomobil proda po izpogajani ceni skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti, imajo potrošniki možnost, da kupijo glavni produkt ali storitev brez zavarovalne police;
• pravila o preglednosti in poslovanju, da se potrošnikom prepreči kupovanje produktov, ki ne izpolnjujejo njihovih potreb. Ta pravila zdaj veljajo tudi, kadar se produkt kupi neposredno pri zavarovalni družbi, in ne samo (tako kot v preteklosti), kadar se produkti kupujejo prek zastopnikov ali posrednikov.

Določeni so strožji varovalni ukrepi za prodajo življenjskih zavarovalnih produktov z naložbenimi elementi, kot so pogodbe o življenjskem zavarovanju, vezane na enoto premoženja. Distributerji zavarovalnih produktov, ki prodajajo takšne produkte, morajo zagotoviti, da produkt ustrezna finančnemu položaju potrošnika, njegovim naložbenim ciljem in izkušnjam na naložbenem področju.

Distributerji zavarovalnih produktov bodo imeli koristi od poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev ter izboljšanega pravnega okvira za čezmejna podjetja.

Direktiva prenavlja in nadomešča Direktivo 2002/92/ES o zavarovalnem posredovanju, in sicer od 23. februarja 2018.

Kaj je namen direktive?
Namen te direktive je izboljšati način prodaje zavarovalnih produktov, da bi prinesli dejanske koristi potrošnikom in malim vlagateljem v EU.

Od kdaj se direktiva uporablja?
Ta direktiva se uporablja od 22. februarja 2016. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 23. februarja 2018. V vseh državah članicah Evropske unije stopi direktiva v veljavnost 1. 10. 2018.

Ključni pojmi
Distribucija zavarovalnih produktov pomeni dejavnosti svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb, sklepanje takih pogodb ali pomoč pri njihovem vodenju in izvajanju, zlasti v primeru zahtevka, kakor tudi zagotavljanje informacij o zavarovalni pogodbi ali več pogodbah na podlagi meril, ki jih stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih, ter zagotavljanje lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov, ali popust na ceno zavarovalne pogodbe, če lahko stranka na koncu postopka neposredno ali posredno sklene zavarovalno pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija.

Distributer pomeni vsakega zavarovalnega posrednika ali zavarovalnico.

Zavarovalni posrednik pomeni vsako fizično ali pravno osebo, razen zavarovalnice, ki proti plačilu začne opravljati ali opravlja dejavnost distribucije zavarovalnih produktov.

Ozadje
Več informacij je na voljo na strani Distribucija zavarovalnih produktov in podistribucijske dejavnosti na spletnem mestu Evropske komisije.